Recenzije knjig

William Golding – GOSPODAR MUH

Gospodar muh je bil karantensko branje Tolminskih knjigožercev, knjižnega kluba, ki se ga udeležujem. To je bilo branje, ki je precej razpihalo moj um (-prevod angleškega izraza »blow my mind«, ene izmed udeleženk bralnega kluba, ki se mi zdi res posrečen).

Z Gospodarjem muh se na začetku nisva razumela. Da sem se prebila od prve do zadnje strani sem potrebovala cela 2 meseca (vmes smo naše srečanje prestavili in minila me je še tista volja do branja te knjige, ki sem jo imela). Če sem čisto iskrena, bi v primeru, da bi knjigo brala le zase, verjetno obupala in jo odložila nedokončano, ker pa smo srečanje prestavile na Zoom, sem nato le vztrajala. Kakšna sreča. Ko sem obrnila še zadnjo stran, so bile moje misli »all over the place« in razmišljala sem lahko le o tem kako BRILJANTNO GROZLJIV je ta roman. Ja, osebno bi Gospodarja muh uvrstila med grozljivke; čeprav recimo na strani Goodreads pri opisu knjige ne boste našli oznake »horror«.

Zgodba romana se odvija na samotnem otoku, kamor strmoglavi letalo z dečki starimi med 6 in 12 let. Ker pilot nesreče ne preživi, so življenju v divjini prepuščeni čisto sami, brez odraslih. Začetek njihove poti preživetja je sicer obetaven, izvolijo poglavarja Ralpha, določijo skupino lovcev, ki jo vodi Jack in ki naj bi skrbela za hrano, pravico do besede si predajajo s školjko, zakurijo ogenj z mislijo na to, da je dim njihova možnost za rešitev… Še vedno je živ spomin na njihovo staro življenje, urejeno družbo z dolžnostmi, pravili in s kaznovanjem.

»Roger gathered a handful of stones and began to throw them. Yet there was a space round Henry, perhaps six yards in diameter into which he dare not throw. Here, invisible yet strong, was the taboo of the old life. Round the squatting child was the protection of the parents and school and policmen and the law.« 

-William Golding – Lord of the Flies

A kmalu se pojavijo nesoglasja in še huje od tega, strah. Med mlajšimi otroci se razširi strah pred pošastjo, prestrašene osebe pa so lahko zelo vodljive in življenje na otoku se obrne na glavo.

 »The rules!« shouted Ralph. » You are breaking the rules!«

»Who cares?« /…/

»Because the rules are the only thing we’ve got!«

-William Golding – Lord of the Flies

Stopnjuje se nezaupanje, divjaštvo in tudi nasilje, ki je še toliko bolj grozljivo in kruto, ker so glavni liki romana otroci.

Roman je prežet z bogato simboliko in pomembnimi sporočili. Na eni strani imamo Ralpha, ki predstavlja urejeno civilizacijo in produktivno vodenje.  Na drugi strani Jack predstavlja totalitarni režim, željo po moči in vladanju, tudi s pomočjo nasilja. Strah pred pošastjo uporablja v svojo prid. Pomembna sta tudi Simon, ki predstavlja dobroto in povezanost z naravo in Piggy, predstavnik intelekta in znanosti.

Osebno se mi zdi, da je glavno sporočilo romana to, da razbojništvo obstaja znotraj vseh, vprašanje je le ali se mu prepustiš. Ljudje sami smo lahko največje pošasti tega sveta.

“Fancy thinking the Beast was something you could hunt and kill! You knew, didn’t you? I’m part of you? Close, close, close! I’m the reason why it’s no go? Why things are what they are?”

-William Golding – Lord of the flies

Prav zato je ta roman tako strašen. Tekom branja se namreč vprašaš ali bi se tudi sam v takšni situaciji prepustil razbojništvu? Ali bi se za skupino otrok v enaki situaciji tudi v realnosti stvari odvile podobno? Ali smo ljudje v svoji osnovi dobri ali smo le divjaki?  Sestrična me je skušala potolažiti, da ni vse tako črno in mi je v branje poslala tale članek, ki govori o skupinici fantov iz Tonge, ki so leta 1965 doživeli brodolom in na samotnem otoku čakali na rešitev več kot eno leto. Članek najdete tukaj.

Kako se stvari odvijejo v Gospodarju muh pa boste morali preveriti sami, če knjige še niste prebrali.

Za konec pa še eno vprašanje, o katerem smo debatirale tudi na knjižnem klubu. Če je pisatelj skušal s skupino dečkov, ujetih na samotnem otoku, prikazati civilizacijo v malem, zakaj so na otoku samo dečki? Kje so deklice?  Civilizacijo sestavljata oba spola. V enem izmed intervjujev je Golding dejal, da bi z vključitvijo deklic v zgodbo moral vključiti tudi spolnost in da si tega ni želel. Vendar je njegova odločitev vseeno malce čudna, saj je sam dejal, da je želel z romanom prikazati življenje in sobivanje LJUDI v družbi. Ljudi, ne moških. Linkam vam še povezavo do članka, ki se ukvarja s tem vprašanjem (povezava)

Gospodarja muh ocenjujem s 4 zvezdicami. Če ne bi že napisala objave o najljubših klasikah (najdete jo tu), bi se gotovo znašel na seznamu. Razlog, da ji nisem dodelila 5 zvezdic pa je ta, da knjiga res zahteva vso bralčevo pozornost, saj je Goldingov jezik precej zapleten in mi sam slog pisanja ni bil ravno prijeten za branje. Knjigo sem sicer brala v angleščini.  A na koncu zgodba in vsi skriti pomeni za njo odtehtajo občasno mučenje pri branju.

Vonjpoknjigah ocena: 4/5

Naslov: Lord of the flies (slo: Gospodar muh)

Avtor: William Golding

Št. Strani: 251

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.