O B O Ž U J E M tole knjigo! Hitro odklikaj na Goodreads/vzemi beležko/ in si jo označi kot nekaj, kar moraš nujno prebrati!
No, če te znanost ne zanima niti malo, potem mogoče raje ne.
Pa gremo lepo po vrsti…
When we cease to understand the world (a ni že naslov tako neskončno lep!?) sem zasledila na seznamu knjig, ki so bile letos nominirane za International Booker Prize, prišla je tudi na skrajšan seznam in baje se govori, da ima velike možnosti tudi za zmago. Opis vsebine mi je takoj padel v oči in ker sem o njej razmišljala še nekaj časa, sem vedela, da je čas za nakup.
Vrti se okrog znanosti, etike in tanke meje med genialnostjo in norostjo. Zasnovana je na resničnih zgodovinskih dejstvih in na resničnih znanstvenih odkritjih ter osebah, vendar je k temu zelo premišljeno in sofisticirano primešana tudi fikcija.
Knjiga je z nekaj manj kot 200 stranmi zelo kratka (prekratka) in se hitro bere. Sestavljena je iz več »zgodb«, izmed katerih je prva najbolj vsebinsko zgoščena in se 99 % drži resničnega dogajanja, vsaka naslednja pa se odvija malenkost počasneje, na večih straneh, in z več elementi fikcije.
In zakaj me je knjiga pravzaprav tako zelo navdušila?
Kot naravoslovki mi je znanost precej blizu, navdušuje me, razpihuje moj um, zdi se mi hkrati pomirjujoča in razburljiva, čudovita in strašljiva, fascinantna in kdaj tudi nerazumljiva. Verjamem v znanost. Hvaležna sem znanosti, da mi je omogočila tako visoko kakovost življenja, kot jo uživamo v 21. stoletju. Znanost je dobra, lahko pa postane tudi slaba. Atomsko bombo so tako na primer razvili največji geniji 20. stoletja.
Do kje sploh lahko seže razumevanje našega sveta in vesolja? Občutek nevarnosti napredne znanosti tako za človeštvo, kot za duševno stanje tistih, ki se z njo ukvarjajo je ključna tema romana.
Zgodbe iz življenja znanstvenikov so se mi vedno zdele sila privlačne. Z vsaj dvema znanstvenikoma iz knjige, sem se »mučila« tudi tekom študija. Nekaj neustavljivo privlačnega je na sposobnosti človeškega uma posameznikov, ki ne zgolj dojemajo zakonitosti narave, temveč tiste še neznane odkrijejo in jih znajo tudi popisati na uporaben in razumljiv način. Ko človeški um doseže stopnjo genialnosti, se nam skoraj zdi, da imamo opravka z drugačnimi bitji od nas samih.
Biti genialec pa je lahko tudi precej osamljeno, večina ljudi bo namreč ob stiku z novim in neznanim, želela pogledati stran od resnice (tako se rojevajo tudi teorije zarot), na srečo so in še obstajajo tisti, ki so tega nesposobni in njim dolgujemo ogromno.
Kot je avtor sam v enem izmed intervjujev dejal, ta knjiga govori o tem, kaj se zgodi, ko pridemo do robov znanosti; ko se soočimo s tistim, česar ne moremo razumeti ter o tem, kaj se zgodi človeškemu umu, ko prestopi zunanje miselne meje in kaj pravzaprav leži onkraj njih.
Zakaj in kako se razvije posamezna ideja? Kako se oblikuje navdih? Avtor pravi, da se teh stvari ne da preučevati s stvarno literaturo, niti se jih ni mogoče lotiti znanstveno, saj niso redni pojavi, so izjeme, singularnosti. Literatura, ki je ne zavezuje resnica, lahko posveti v praznino, ki je ne moremo v celoti razumeti, v notranjost misli nekoga drugega.
In tukaj nastopi Benjamin Labatut, ki nam izriše in zapolni praznino za nekaterimi največjimi znanstvenimi odkritji v zgodovini človeštva. In zapolni jo tako zelo prekleto amaziiiiiing! Na trenutke se vam bo zdelo, da berete grozljivko, da je vse zgolj fikcija, a znanstvene ideje za besedami Labatuta so še kako resnične.

Vse se začne z zgodbo, v kateri ima glavno vlogo Fritz Haber, Nobelov nagrajenec za kemijo. Na eni strani znanstvenik, ki je stal za številnimi smrtmi, na drugi nekdo, ki je med drugim odgovoren za demografsko eksplozijo človeštva v zadnjih stotih letih. Brez njegovega odkritja, bi se nas morda na zemlji gnetlo precej manj.
»After the 1918 armistice, Fritz Haber was declared a war criminal by the Allies, though they were no less keen in their use of gas than the Central Powers. He was forced to flee Germany, and he took up residence in Switzerland, where he received notice that he had won the Nobel prize for Chemistry for discovery he had made not long before the war, one that would alter the destiny of the human race in the coming decades.«

V naslednji zgodbi spoznamo Karla Schwarzschilda, nemškega astronoma in fizika, človeka, ki je kot rešitev slavnih Einsteinovih enačb splošne relativnosti predvidel obstoj črnih lukenj.
»And yet, he could not get it out of his head. Even immersed in the chaos of war, the singularity spread across his mind like a stain, superimposed over the hellscape of the trenches; he saw it in the eyes of the dead horses buried in the muck, in the bullet wounds of his fellow soldiers, in the shadowy lenses of their hideous gas masks. His imagination has fallen prey to the pull of his discovery: with alarm, he realized that if his singularity were ever to exist, it would endure until the end of the universe.«

Iz astronomije in fizike se Labatut nato osredotoči na enega največjih matematikov, Alexandra Grothendiecka. Mnogi menijo, da je Grothendieck največji in najboljši matematik 20. stoletja ter en izmed največjih genijev vseh časov. Kljub vsem izjemnim dosežkom pa je verjetno vrhunec njegove matematične kariere dokaz Grothendieck-Riemann-Rochovega izreka (nimam pojma, kaj to je:D).
»My first impression on hering him lecture was that he had been transported to our planet from an alien civilization in some distant solar system in order to speed up our intelectual evolution,« a professor from the University of California at Santa Cruz said of him.

Prve tri zgodbe nas nato pripeljejo do najdaljše, četrte, v kateri ima glavno vlogo slavni fizik Erwin Schrödinger, eden izmed očetov (poleg Wernerja Heisenberga) kvantne mehanike, ene najpomembnejših teorij fizike. Morda ste že slišali za njegovo slavno mačko, ikonični miselni eksperiment.
»All the information one could wish to have about a quantum system was contained in the wave function. But Schrodinger did not know what it was. It had the form of a wave, but could not be a real physical phenomenon, because it moved outside this world, in multidimensional space. Perhaps it was only a mathematical chimera. The only certain thing was its power, which seemed unlimited. In theory, Schrödinger could apply his equation to the entire universe: the result would be a wave function that would encapsulate the future evolution of all things. But how could he convince others that such a thing could exist?«
Vsi noro zanimive osebnosti in zagotovilo, da se ob branju te knjige ne boste dolgočasili. Upam, da v prihodnosti dobimo tudi prevod!
Znanost tako kot literatura osvetljuje. Lahko ustvarja čudeže in lahko ustvarja pošasti. Kjer je svetloba, je tudi senca. In temu ne moremo ubežati.
Vonjpoknjigah ocena: 5/5
Naslov: When we cease to understand the world
Avtor: Benjamin Labatut
Št. strani: 190
Leto izida: 2020