Natalija Pavlič ni novinka v pisateljskih vodah, saj so pred Kavo s smetano izšle že 3 njene knjige, je pa to njen prvi roman. Doletela me je ta čast, da mi je prijazno poslala recenzijski izvod romana, ki sem ga z veseljem sprejela.
Knjiga je razdeljena na dva dela. Prvi del, ki je mene osebno precej bolj navdušil, govori o Ani Maček, 45-letnici, ki ji kruta diagnoza neozdravljivega raka, življenje obrne na glavo. Zapisan je v dnevniški obliki, zaradi česar se me je zgodba še toliko bolj dotaknila, saj imamo vpogled v Anine najbolj intimne misli in občutke, ob tem ko se sooča z lastno minljivostjo.
“Kaj narediš, ko tvoje lastne celice zbezljajo v hudičevo smer? Kje je tvoj dom? Kje nevtralno ozemlje, točka miru? ali lahko dam le svoje fizično telo v popravilo, sama pa ostanem začasno nekje drugje? In mi vrnejo popravljeno telo in se spet vselim vanj?”
Avtorica nam vmes ponudi tudi vpogled v glave stranskih oseb, Aninega moža, njunih otrok in Aninih staršev, kar je dobrodošla dopolnitev Anine zgodbe. Če pričakujete, da je Ana ob grozljivi novici doživela 100 % podporo domačih, se namreč motite. Avtorica izvrstno pokaže, da se včasih bolnik lažje sooči z bližajočo se smrtjo, kot pa njegovi najbližji. Ob koncu prvega dela knjige nisem jokala, temveč prav hlipala!
Drugi del knjige je posvečen Anini prijateljici, Neži, ki jo spoznamo že v prvem delu, kjer smo že obveščeni, da je imela težko življenje, vendar nam kaj več ni razkrito. Po zelo intenzivnem prvem delu knjige, ki me je popolnoma prevzel, pa sem se v Nežino zgodbo težje vživela. Rekla bi, da je rdeča nit, ki se vije skozi zgodbi obeh žensk ta, kako živeti polno življenje. Če je Anino prezgodaj končano, pa se je Neži življenje z veliko začetnico do petdesetega leta vseskozi izmikalo. Avtorica se v obeh zgodbah dotika tudi onostranstva in išče odgovore o tistem – nekaj več, vendar je duhovnosti veliko več v Nežini zgodbi in to je verjetno še nekaj, zaradi česar se z njeno zgodbo nisem uspela tako močno čustveno povezati kot z Anino.
Knjige o smrti je vedno težko brati in tudi Kava s smetano ni izjema, vseeno pa nas uči, da je življenje potrebno ceniti, ga uživati in si tu in tam privoščiti tudi kavo s smetano.
“Obraz mi ožari nasmešek, ko pomislim, da kava s smetano lahko predstavlja moje stanje od dneva, ko sem izvedela za diagnozo, dalje.
Pol je črno, pol belo.
Temina bolezni in minljivost zemeljskega življenja nasproti svetlobe prehoda v nebesa, na drug svet, na drugačen nivo obstoja.”
Vonjpoknjigah ocena: 3/5
Naslov: Kava s smetano
Avtor: Natalija Pavlič
Št. strani: 290
Leto izida: 2021
Založba: Samozaložba