Bralna potovanja

Bralna potovanja 3. – ČILE in EVA LUNA

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Ima 17 500 000 prebivalcev in je ena izmed najbolj ekonomsko in socialno stabilnih in uspešnih držav Južne Amerike. V Čilu velja pregovor, da je Bog, ko je končal z ustvarjanjem sveta, imel še nekaj ostankov pokrajine: puščavo, gozd, gore. Tako jih je vse sestavil in ustvaril Čile. Razsikovanje vseh čilenskih naravnih čudes bi trajalo leta in leta.  Tja sem odpotovala preko romana Eva Luna (želim pa si, da bi kdaj tudi zares).

O AVTORICI

Isabel Allende. Foto: Cody Pickens

Isabel Allende, čilska pisateljica, je bržkone najbolj znana po svojem romanu Hiša duhov. Rodila se je v glavnem mestu Peruja, leta 1942. Oklicana je za najbolj branega avtorja v španskem jeziku. Njeni romani pogosto temeljijo na njenih osebnih izkušnjah in zgodovinskih dogodkih in slavijo življenja žensk, hkrati pa tkejo elemente magičnega realizma.

Za časa svojega življenja je v Čilu je opravljala različne službe, delala je za organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, kot novinarka in nekaj časa tudi kot prevajalka romanc iz angleščine v španščino, vendar je bila odpuščena zaradi nepooblaščenih sprememb dialoga junakinj, da bi te zvenele bolj inteligentno.

Bratranec njenega očeta, Salvador Allende, je predsedoval Čilu od leta 1970 do 1973, nato pa ga je iz oblasti vrgel Augusto Pinochet. Njena mama in očim sta se zatem le za las izognila atentau in ko je tudi sama začela prejemati smrtne grožnje, je pobegnila v Venezuelo, kjer je ostala 13 let. Takrat je napisala svoj prvenec Hiša duhov (1982). Izjavila je, da jo je prav selitev iz Čila naredila pisateljico. Konec osemdesetih se je preselila v Kalifornijo, kjer živi še danes.

O ROMANU

Eva Luna je bil moj prvi roman Isabel Allende. Brala sem ga v sklopu bralnega kluba XX. stoletje, v katerem beremo dela, ki so izhajala v tej zbirki pri Cankarjevi založbi.

Roman Eva Luna uvrščamo v magični realizem. Gre za enega najbolj unikatnih literarnih gibanj prejšnjega stoletja, ki ga v večini povezujejo prav z južnoameriškimi pisatelji. Znotraj magičnega realizma je svet še vedno osnovan na resničnem svetu, vendar v njem fantastični elementi veljajo za normalne. Romani magičnega realizma torej zabrišejo mejo med domišljijo in resničnostjo.

Za razliko od fantazijskih romanov pa avtorji magičnega realizma namerno zadržujejo informacije o magičnih elementih sveta, ki ga ustvarijo, da bi tako dosegli običajnost teh pojavov v vsakdanjem življenju. Eno najbolj znanih del magičnega realizma je Sto let samote avtorja Gabriela Garcie Marqueza.

Ker sem pred branjem vedela, da je Eva Luna delo magičnega realizma, sem kar malce predvidevala, da mi ne bo všeč. Sto let samote sem lani odložila le po nekaj straneh. Glede fantazijskih elementov sem namreč zelo izbirčna in fantazijo bolj malokrat berem. Magični realizem mi torej glede na vse ni ravno pisan na bralsko kožo.

In tukaj se pojavi pomembna vloga bralnih klubov v mojem bralnem življenju. Odnesejo me tja, kamor sama nikoli ne bi zašla.

In veste kaj? Eva Luna me je čisto začarala.

»Ime mi je Eva in po knjigi, ki jo je listala moja mama, ko mi je izbirala ime, Eva pomeni življenje. Rodila sem se v zadnji sobici mračne hiše in odraščala med starinskim pohištvom, latinskimi knjigami in človeškimi mumijami, vendar nisem zapadla v melanholijo, ker sem prišla na svet s sapo pragozda v spominu.«

S temi besedami se začne roman Eva Luna. Zgrajen je iz glavne in številnih stranskih pripovedi, ki nam jih pripoveduje prav Eva Luna sama. Poln je nenavadnih likov, od profesorja- strokovnjaka za balzamiranje, transvestita, lastnice bordela do vodje gverilcev in arabskega lastnika trgovine z deformirano ustnico.  Glavni fokus romana je prav na zanimivih in edinstvenih likih, ne toliko na sami zgodbi.

Dogajalni prostor je postavljen v neidentificirano državo Južne Amerike. Medtem, ko ima politična zgodovina države v romanu veliko podobnosti s Čilom (diktatura, državni udar, gverilsko gibanje), geografija in družbeni kontekst zgodbe bolj spominjata na Venezuelo, kamor je bila Allendejeva izgnana.

Vzporedno, poleg Evine zgodbe, v romanu spremljamo tudi zgodbo Rolfa Carleja, ki odrašča v Evropi po drugi svetovni vojni, vsakdan pa mu greni njegov sadistični oče. Ko ta umre, ga mati pošlje v Južno Ameriko. Rolf postane novinar in snemalec dokumentarcev, poda se tudi med gverilce, da bi na filmski trak ujel njihovo zgodbo. Od vseh likov v romanu je morda Rolf še najbolj »normalen« (in zato tudi najbolj dolgočasen?).

Skozi zgodbe, ki jih pripoveduje Eva, nam Allendejeva pričara celoten in zapleten južnoameriški narod – bogate, revne, preproste in prefinjene – v romanu polnem karakterja in incidentov, začinjenem z dramo in komedijo ter zgodovino. Na nekaj mestih sem se ob branju tudi naglas nasmejala.

Eva preko svojih zgodb pobegne resničnosti, prav tako pa so te njen dar ljudem, ki jo obkrožajo in s katerim jim pomaga pri soočenju s težavami, s katerimi se spopadajo v tiranskem in eksplozivnem političnem okolju. Roman je pogosto označen tudi kot moderna Šeherezada.

»Slutila sem, da nobena stvar ne obstaja zares, resničnost je bila nedoločljiva, želatinasta snov, ki sem jo s čuti le deloma dojemala. Nisem imela dokaza, da jo vsi enako zaznavajo, morda so Zulema, Riad Halabi in drugi ljudje stvari občutili drugače, morda so videli druge barve in slišali drugačne zvoke. Če je to res, vsak živi v popolni samoti. Tega me je bilo groza. Tolažila sem se, da lahko to želatino primem in iz nje napravim, kar me je volja, ne izkrivljeno stvarnost, kot so bili mušketirji in sfinge moje nekdanje gospodarice Jugoslovanke, ampak svoj svet, naseljen z živimi osebami, v katerem sama določam pravila in jih po želji spreminjam. Vse kar se rojeva, umira in dogaja v negibnem pesku, kjer vznikajo moje zgodbe, je odvisno od mene. Vanje sem lahko postavila, kar sem hotela, le pravo besedo sem morala izreči in vse je oživelo. Včasih se mi je zdelo, da je svet, ki sem ga ustvarila z močjo svoje domišljije, trdnejših in trajnejših obrisov kot pa nejasni prostor, kjer so se sprehajala bitja iz mesa in krvi, med katerimi sem živela.«

Iz citata je že slutiti, da je Eva Luna zelo nezanesljiva pripovedovalka in da se ob koncu branja sprašujemo, ali je bila celotna zgodba le plod Evine domišljije.

Allende v romanu kritizira neravnovesje med spoloma, ki je prisotno v večini latinoameriških držav. Na splošno so bile ženske obravnavane kot predmeti, podrejeni moškim. Eva Luna je lik, ki odraža vse lastnosti, ki bi jih morale imeti ženske, ki skušajo preživeti v težkih razmerah Latinske Amerike. Ime Eva Luna je samo po sebi simbolično, saj je beseda luna v španščini simbol matriarhalne moči, eva pa pomeni življenje in je tako simbol za žensko iz katere izhaja življenje. Vse ženske v romanu so se mi res zdele zelo »badass« in to je še ena izmed stvari, ki jih pri tem romanu obožujem.

»V njegovih očeh sem bila vedno podrejeno bitje. Huberto je tako mislil, odkar je vedel zase, in malo verjetno je bilo, da bi revolucija te občutke spremenila. Zavedala sem se, da najine težave niso povezane z nejevoljami gverilskega gibanja; tudi če bi svoj sen uresničil, zame enakost ne bi veljala. Naranjo in njemu podobni so mislili, da narod sestavljajo samo moški; me smo morale prispevati k boju vendar smo bile odrinjene od odločanja in oblasti.«

Gre za vsekakor unikaten roman z unikatnimi liki in prečudovito atmosfero. Jezik je krasen in knjiga se zelo hitro bere in je kljub težkim tematikam, ki jih obravnava tudi zelo zabavno branje.

Po končanem branju sem sicer imela težavo izluščiti glaven pomen romana, tudi zdaj o njem še nisem prepričana, vendar je to vsekakor knjiga, ki mi bo še dolgo ostala v spominu.

Vonjpoknjigah ocena: 4/5

Naslov: Eva Luna

Avtor: Isabel Allende

Št. strani: 308

Založba: Cankarjeva založba

Leto izida: 1997

Viri s katerimi sem si pomagala pri nastanku te objave:

https://www.vox.com/2014/4/20/5628812/11-questions-youre-too-embarrassed-to-ask-about-magical-realism

http://isabelallende.com/en/book/evaluna/summary

https://www.masterclass.com/articles/what-is-magical-realism#7-magical-realism-novels-you-should-read

https://en.wikipedia.org/wiki/Eva_Luna

https://en.wikipedia.org/wiki/Isabel_Allende

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.