Bralna potovanja in sodelovanje z založbo Malinc, ki mi je podarila recenzijski izvod Juanove dežele, so me tokrat vodila v svet argentinske mladinske književnosti. Juanova dežela je na prvi vtis preprosta zgodba o Juanu in Anarini, ki pa v svojem bistvu skriva mnogo več kot je sprva videti iz besed Marie Terese Andruetto. K odkrivanju tega nam je v veliko pomoč spremna beseda prevajalke Barbare Pregelj.
Juan s starši živi na severu, preživljajo se z živinorejo, nato pa jih suša, vladni ukrepi in živinski tatovi prisilijo, da se v upanju na boljše življenje preselijo v mesto Karton. V mestu pač nihče ne živi v pomankanju, ali pač?
Anarinina družina se preživlja s svojim kolovratom, vendar neurja, vladni ukrepi in tatovi njene starše prisilijo, da se zaposlijo v tovarni. Kmalu po tem, ko sta starša odpuščena, Anarinin oče umre in z mamo se preselita v mesto Karton.
“Na začetku je bilo težko.
Potem pa še težje.”
Anarina in Juan se v mestu z bivališči iz pločevine in kartona spoznata in zaljubita. Kako se odvije njuna zgodba pa preverite sami.
Juanova dežela bi lahko bila katerakoli dežela, zgodba, ki nam jo pripoveduje Andruettova je namreč univerzalna, kot je univerzalno tudi Juanovo ime (zelo pogosto v špansko govorečih delih sveta). V knjigi je pomemben vsak najmanjši detajl in univerzalnost zgodbe nam razkriva že posvetilo na začetku knjige, ki pravi, da je napisana za Juano. Revščina namreč ne izbira, Juan ali Juana, vsak se lahko znajde v situaciji, ki jo opisuje avtorica. Na srečo pa ni zgolj revščina tista, ki je vseprisotna, temveč tudi ljubezen, ki v zgodbi igra še kako pomembno vlogo.
“Ljudje so utrujeni in kričijo,
jočejo,
se borijo,
v Juanovi deželi.”
Juanova dežela je kratko besedilo, a večplastno, Maria Teresa Andruetto je mojstrica svojega poklica, ovenčana tudi s Hans Christian Andersenovo nagrado. V zgodbi z lahkoto prepoznamo Argentino in spoznavamo bedo politične situacije v tej južnoameriški državi, neproduktivne vladne ukrepe, ki srednji sloj pahnejo v revščino, grozljivo življenje na ulici in borbo za preživetje, položaj mater samohranilk, vzpon vojaške diktature in represije, ki je temu sledila. Sredi težke situacije pa pogumno cveti ljubezen med Anarino in Juanom in dokazuje, kako močna je človeška duša in kako tudi v najtežjih pogojih iz ljubezni črpa moč za rast in obstoj.
Če se boste odločili, da v roke vzamete Juanovo deželo, vam toplo priporočam, da si vzamete čas tudi za prebiranje spremne besede, ki vam bo še dodatno odstrla metaforične dimenzije te lirične, a dramatične pripovedi, ki ponekod spominja že na poezijo.
Naslov: Juanova dežela
Avtorica: Maria Teresa Andruetto
Založba: Malinc
Št. strani: 85
VPK ocena: 4/5