Tesnoba zna biti zelo samotna. V krču tesnobnih misli te poleg vsega hudega večkrat prešine, da te nihče zares ne razume. Morda tvojo tesnobo podcenjujejo, morda je sami niso nikoli izkusili, morda mislijo, da je njihova tesnoba bolj pomembna, večja od tvoje. Morda se nam tako samo zdi. V teh trenutkih je težko najti uteho. Zato so take knjige, kot je tale, zelo pomembne.

Ob branju Zapisov o živčnem planetu, sem se večkrat zalotila kako kimam z glavo in si označujem citate, ki me spominjajo na lastne izkušnje in občutja, na moj boj s tesnobo in konec koncev tudi na stvari, ki jih tudi sama počnem, da me ne bi zgrabila v kremplje ali da bi ji ubežala, ko se mi preveč približa.

To ni knjiga, ki vas bo čudežno ozdravila in to ni priročnik za samopomoč. Je zgolj zbirka zapisov z živčnega planeta. Zbirka zapisov avtorja, ki še predobro ve, kaj je to tesnoba, kaj je depresija in tudi misel na samomor. Verjamem, da je to knjiga v kateri boste našli malce utehe in se počutili manj sami.

To pa je 10 citatov, ki so me v knjigi najbolj nagovorili.

1. »Pri duševnih stiskah je tako, da ti marsikaj, kar ti kratkoročno dobro dene, na dolgi rok škodi. Zamotiš se, v resnici pa bi se moral poznati.«
2. »Izbira je neskončna, naša življenja pa so omejena. Ne moremo živeti vsakega življenja. Ne moremo si ogledati vseh filmov, prebrati vseh knjig, obiskati vseh krajev na tem prelepem svetu. Ampak namesto da nas to hromi, moramo »urediti« izbiro, ki jo imamo. Odkriti moramo, kaj nam koristi, drugo pa pustiti. Ne potrebujemo drugega sveta. Vse, kar potrebujemo, je tukaj, če nehamo razmišljati, da potrebujemo vse.«
3. »Živijo.

Sem plaža.

Oblikujejo me valovi in tokovi.

Narejena sem iz razjedenih kamnov.

Obstajam ob morju.

Na svetu sem že milijone let.

Bila sem že tu, ko je nastalo življenje.

In nekaj ti povem.

Vseeno mi je, kakšno telo imaš.«

4. »Ko gre za naš um, je zavedanje pogosto že rešitev.«
5. »Mogoče pri sreči ne gre za nas posameznike. Mogoče to ni nekaj, kar pride v nas. Mogoče srečo čutimo, ko izhaja iz nas, in ne, ko vstopa. Mogoče pri sreči ne gre za to, kaj si zaslužimo, ker se cenimo. Mogoče, pri sreči ne gre za to, kaj lahko d Mogoče je sreča to, kar že imamo. Mogoče je sreča to, kar lahko damo.«
6. »In v knjižnicah ne gre le za knjige. To so še redki dostopni javni prostori, ki imajo raje ljudi kot denarnice.«
7. »V svetu, ki je včasih preveč intenziven, v svetu, v katerem nam zmanjkuje miselnega prostora, so leposlovne besede bistvene. Da, lahko so beg pred resničnostjo, niso pa beg pred resnico. Ravno nasprotno.«
8. »Branje ni pomembno, ker bi ti pomagalo do službe. Pomembno je, ker ti daje prostor, da obstajaš onkraj dane resničnosti. Tako se ljudje povezujejo. Tako se umi prepletajo. Sanje. Empatija. Razumevanje. Beg.«
9. »Tak je tudi tvoj svet. Svetov je toliko, kot je prebivalcev. Svet je v tebi. Tvoje doživljanje sveta ni objektivna nespremenljivka, ki se imenuje »svet«. Ne. Tvoje doživljanje sveta je tvoje sporazumevanje z njim, tvoja predstava o njem. Do določene mere si vsak ustvari svoj svet. Beremo ga na svoj način. Pa tudi: do neke mere lahko izberemo, kako ga beremo. Spoznati moramo, kaj o svetu nas žalosti, plaši, bega, nas dela bolne, nas pomirja in osrečuje.«
10. »Kako biti srečen?
    1. Ne primerjaj se z drugimi
    2. Ne primerjaj se z drugimi.
    3. Ne primerjaj se z drugimi.
    4. Ne primerjaj se z drugimi
    5. Ne primerjaj se z drugimi.
    6. Ne primerjaj se z drugimi.
    7. Ne primerjaj se z drugimi.«