Bralke, ki so sodelovale v lanskem izzivu bralnih potovanj, sem poprosila, da zapišejo nekaj besed o eni izmed knjig, ki so jo prebrale tekom izziva in ki jih je navdušila. Tako je nastal spodnji priporočilni seznam. Upam, da na njem najdete tudi kaj zase! 🙂
Nada Prodan @nadatuintam priporoča:
Riad Sattouf – ARABEC PRIHODNOSTI
Država: SIRIJA
Z risoromanom Arabec prihodnosti nas francoski stripar Riad Sattouf popelje v svoje otroštvo na Bližnjem vzhodu na začetku 80. let. Iz rodne Francije ga spremljamo najprej v Libijo polkovnika Gadafija ter se seznanimo s posebnostmi režima in revščino v tej deželi. Nato se po kratkem premoru v Franciji družina preseli v Sirijo, očetovo domovino, kjer se presenečenja in čudenje nad povsem različnim načinom življenja šele dobro začnejo. Čeprav je dogajanje prikazano skozi otroške oči, nam risoroman nazorno, slikovito in tudi duhovito prikaže kulturne razlike, ki mamo Francozinjo nemalokrat šokirajo, medtem ko jih oče, ki se v Siriji vede precej drugače kot v Franciji, dolžnostno zagovarja. A vendar je pomanjkanje preveliko, nerazumevanja, nastrojenosti in nasilno vzgojenih otrok pa preveč, tako da se nelagodje francosko-sirske družine povečuje…
Še ena v vrsti risanih avtobiografskih pripovedi, ki nam približajo neznane dežele in običaje. Zelo, zelo priporočam.
Tina Martelanc tincam78 priporoča:
Ramita Navai – CITY OF LIES: Love, Sex, Death and the Search for Truth in Tehran
Država: IRAN
Knjigo sem prebrala za lanskoletna bralna potovanja. Dogaja se je Teheranu, glavnem mestu Irana. V njej je osem različnih zgodb ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi deli oz. poklici. V zgodbah najdemo od prostitutke, gospodinje, morilca do prostovoljnega policista. Nekaterim je na začetku lepo, ker so pred padcem režima lepo živeli. Ko državo prevzamejo islamisti, se za njih vse spremeni. Če želijo preživeti, morajo lagati. Lažejo domačim, prijateljem. Naredijo vse, da jim uspe preživeti v tem mestu kjer se vse skriva za neko fasado. Knjiga v zgodbah prikazuje intimen in kompleksen pogled v iransko družbo ter v mesto v katerem živijo.
Nika Vidrih @nevidna.svetloba priporoča:
Emílios Solomú – DNEVNIK NEZVESTOBE
Država: CIPER
V družbenemu romanu, ki govori o ljubezni, nezvestobi, spominih, skrivnostih in še čemu, se spretno prepletata preteklost in sedanjost. Spremljamo arheologa Jórgosa Dukarélisa, ki se po dvajsetih letih vrne nazaj na najdišče, kjer je našel okostje, ki mu je prineslo svetovno slavo in spremenilo njegovo življenje – zasebno in poklicno. Obuja spomine na čas, ko je našel 5000 let stare ostanke umorjene ženske in se zapletel s prelepo študentko ter prevaral ženo. S svojim prefinjenim slogom nam je avtor približal zgodbo moškega, ki se vrne na kraj prežet s spomini in se sooča s temnimi skrivnostmi, občutki krivde ter s vprašanji o ljubezni. Zgodbo pa dodatno začini dejstvo, da se je arheolog na ta kraj vrnil nekaj mesecev po skrivnostnem izginotju svoje žene. Manj kot veš o romanu pred branjem, bolj te posrka vase.
Urška Bračko Booknjiga priporoča:
Brina Svit – NE ŽELI SI LAHKE POTI
Država: INDIJA
Čeprav se Brina Svit v svojem tokratnem romanu odpravi v tujino, pa tam ni z namenom turističnega pohajkovanja. V ajurvedski center v Indiji se odpravi zaradi bolečin v hrbtu, saj verjame, da ji bodo njihovi svetovalci v pomoč. Vendarle to je pot v tuje dežele, še bolj pa z bivanjem v centru ugotovi, da je to pot tudi vase, v nova spoznanja in prijateljstva z drugimi prebivalci. Njihovo mirno zdravljenje namreč prepreči ravno virus, ki je v našem svetu zaustavil vse. Avtoričina zanimiva perspektiva pripoveduje ravno o času, ko še nismo vedeli s čim se spopadamo, zato ni prežeta s popolnim negativizmom.
Julia Ujawe @noranaknjige priporoča:
Jeanine Cummins – AMERIŠKA TLA
Država: MEHIKA
Lydia živi v mafijskem mestu Acapulco, kjer vodi knjigarno. Srečno je poročena z novinarjem Sebastiánom, s katerim imata sina Luco. Nekega dne v njeno knjigarno vstopi moški, ki spremeni njeno življenje. Ko Lydia in njen osemletni sin edina preživita masaker svoje družine, se na vrat na nos podata proti severu, proti ZDA, stran od pokolov in obglavljanj. Tako postaneta migranta, ki se skupaj s tisočimi drugimi na vrhu vlaka La Bestia (Zver) podajata ameriškim sanjam naproti.
To je ena mojih najljubših prebranih knjig lanskega leta. Zavita je v leposlovno zgodbo, bere se kot kriminalka, a govori o dejanskih potovanjih, ki jih vsakodnevno opravljajo mehiški begunci. Lydia nima časa žalovati za svojo družino, pač pa jo ves čas skrbi, kdo jo bo izdal, komu lahko zaupa, ali jo bodo kje prepoznali? Nista edina, ki bežita in njuna zgodba se hitro preplete z zgodbami drugih ljudi, ki imajo isti cilj.
Mirjana Josipovic @mirjana218 priporoča:
Svetlana Aleksejevič – SECONDHAND TIME: THE LAST OF THE SOVIETS
Država: UKRAJINA
Nobelovka Svetlana Aleksejevič je izobražena novinarka, vsa njena dela imajo dokumentarni pristop, tako tudi The Second hand time, za katero je pisateljica nabirala material približno 20 let, po celotnem področju nekdanje ZSSR. Knjiga je pričanje veliko različnih ljudi, njihovih dobrih ali slabih usod, velikih, težkih ali majhnih misli, tako o osebnih doživetjih kot o odnosu do vladajočega sistema in domovine. Knjiga je razdeljena na dva dela, eden opisuje čas v 90ih letih, po padcu Berlinskega zidu, drugi del pa prva leta 21. stoletja, ko je Putin prišel na oblast v Rusiji. Veliko ljudi se tudi spominja časov ZSSR, nekateri z nostalgijo, drugi strahom zaradi doživetih grozot. V knjigi poizkusa Aleksejevičeva opisati tako imenovanega homo sovieticusa, človeka, ki je posledica sovjetskega časa, pa tudi vsega kaosa po njem.
Med branjem knjige sem pogosto imela kurjo polt nad krutimi usodami, nad nemočjo in vdanostjo ljudi v usodo, kakor koli slabo, in pa nad kontrasti med mestom in vasjo, med oblastjo in podrejenimi. Nekateri so glorificirali čas komunizma, ker jim je danes še slabše. Velikokrat sem pomislila na Gogoljevega Revizorja, kjer je bil ”car daleč, bog pa visoko” – prav tako je bilo in še vedno je za večino “homo sovjeticusov“.
Brigita Orel @brizitka priporoča:
Monique Roeffey – THE MERMAID OF BLACK CONCH
Država: TRINIDAD IN TOBAGO
The Mermaid of Black Conch (Monique Roffey) je 2020 prejela nagrado Costa, tako sem pravzaprav izvedela zanjo.
Fantazijska pripoved je tako prežeta s človeškimi čustvi, čutenji in hrepenenjem, da zveni še kako resnično. V ospredju je ljubezenska zgodba med morsko deklico Aycayio in lokalnim ribičem Davidom, ki jo reši, potem ko se ameriški ribiči izživljajo nad njo.
Čeprav je to pripoved o morski deklici, nima disneyjevskega konca. Odpre veliko vprašanj o tem, kaj pomeni biti moški (zanimiva primerjava med Davidom in ribiči), kaj pomeni biti ženska in koliko nesreče povzročijo spletke zavistnih ljudi.
Ker sem jezikoslovka, je bila zame posebna odlika romana jezik. Pripovedovalci govorijo melodično različico karibske angleščine, zaradi česar sem posamezne odlomke za pravi učinek prebirala na glas. Sprva se Aycayia sporazumeva izključno s kretnjami. Dokler – in to je moj najljubši del – ji ljubezen do Davida ne vrne maternega jezika.
Zelo priporočam!
Marjeta Šuštaršič @sustarsicmarjeta priporoča:
Alma Karlin – UROKI SMRTI-UROKI LJUBEZNI
Država: FIDŽI
V knjigi Uroki smrti – uroki ljubezni z Almo Karlin odpotujemo na divje tihomorske otoke, kakršnih danes ni več, a so zato še toliko bolj privlačni. Uroki, črna magija, ljudožerci, med branjem se kar malo naježi koža in še bolj cenimo Almo Karlin, njen pogum in radovednost, ki sta je gnala na daljno pot. Zdi se, kot da je njena noga stopila na vsak najmanjši otoček, kjer je vestno popisala navade in šege – še posebej jo je privlačila črna magija, se poglobila v vsakdan domačinov ter nabrala dragocen etnografski material, še danes pričujoč o minulem magičnem svetu. Na začetku knjige je tudi podrobno spisan Almin življenjepis, dobrodošel za vse, prvič srečujoče se z njenimi deli, da spoznajo njeno celotno zgodbo, ki jo je privedla do osemletne poti okoli sveta, v okviru katere je obiskala tudi te, po večini še danes težko dosegljive konce sveta.
Andreja Leban @kofolovka priporoča:
Jasna Tuta – VSE BARVE POLINEZIJE
Država: FRANCIJA (Francoska Polinezija)
Potem, ko je avtorica opisala njuno potovanje čez Pacifik v knjigi Moj svet sredi oceana, je tukaj opisala njuno življenje in jadranje med otoki Francoske Polinezije, njuna srečanja z domačini in morskimi živalmi. Tudi na kakšen hrib sta skočila. Skozi knjigo ti postane jasno, da Jasna obožuje morje in plavanje. 😉
Meni je bila knjiga zelo všeč, sam stil pisanja, podajanja zgodbe. Slike s prelepimi barvami morja, rastlin, živali, ki lepo dopolnjujejo napisano.
Gre za prikaz uživanja življenja. Mene sicer ni prepričala za jadranje in življenje na jadrnici, vendar sem kar videla, kako uživata. Res pa je, da ne ves čas, ker se včasih tudi kaj zalomi in se zato plani spremenijo.
Uživala sem v besedi in sliki. Priznam, da sem jo prebrala na dušek ter da je bila prekratka.