Vonj po ostalem

Teden žensk v STEM: Ženja – Oknjigah – diplomirana matematičarka, ki študij nadaljuje v svetu matematike in računalništva

Kako bi se na kratko predstavila bralcem, ki te še ne poznajo?

Na instagramu objavljam na profilu oknjigah in se ‘skrivam’ pod imenom Ženja. Pišem o prebranih knjigah, kakšne so se mi zdele in o čem sem razmišljala, medtem ko sem jih prebirala. Vse skupaj je povsem ‘amatersko’ saj poteka moja izobrazba v čisto drugi smeri. Pred pol leta sem namreč diplomirala iz matematike, oktobra pa začela s študijem na 2. stopnji na interdisciplinarnem programu Računalništvo in matematika.

Kako si se odločila za svoj študij? Si imela/imaš kakšno vzornico?

Odločitev za študij matematike je bila zelo naravna. Imela sem to srečo, da se je želela na isto fakulteto vpisati tudi dobra prijateljica iz srednje šole, zato sva se udeležili matematičnega tabora MaRS, ki ga organizirajo predvsem študenti Fakultete za matematiko in fiziko in ki so z veseljem celo noč z nami kartali in govorili o faksu. Tam sva spoznali še več fantov in deklet, ki so prav tako razmišljali o vpisu na iste programe, tako da bi lahko rekla, da smo drug drugega spodbujali in si bili vzor.

Nam lahko na kratko opišeš svoje študij?

 

Popoldansko učenje na faksu.

Tukaj lahko opišem dve perspektivi – študij matematike na prvi stopnji in študij računalništva in matematike na drugi.

Matematika je izredno teoretični študij. Sicer je skoraj vsak semester tudi kak računalniški predmet, vendar so po navadi tudi ti predmeti zelo matematično usmerjeni. Predavanja so vedno lepo strukturirana – profesor pove vse potrebne definicije, trditve in izreke (ki jih seveda tudi dokaže), vedno naredimo tudi kak primer, snov pa potem utrdimo na vajah, kjer študentje hodimo pred tablo.

Računalništvo in matematika je malo bolj praktično usmerjen program, veliko predmetov imamo namreč na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Tam je potrebno predvsem sprotno delo, domače in seminarske naloge, kar je zelo časovno zahtevno, vendar pa se potem zgodi, da imaš med izpitnim obdobjem celo kak teden čisto prost, saj sprotno delo nadomesti izpite iz vaj in moraš tako narediti le teorijo.

Sta pa oba študija bolj kot ne sestavljena iz reševanja (ali programiranje rešitev) nalog, kar meni zelo ustreza. Učenje na pamet pride na vrsto šele na koncu semestra, ko so na sporedu teoretični izpiti, vendar tudi tam hitro ugotoviš, da se je nesmiselno učiti vsako besedo vsakega izreka – če katero zamešaš izrek namreč ne bo več pravilen. Zato se hitro navadiš tudi k učenju teorije pristopati zelo ‘algoritmično’.

S kakšnimi izzivi se soočaš pri študiju?

V letošnjem letu imam precej težav z občutki vsiljivca – da nisem dovolj kvalificirana za ta študij. Gotovo je to povezano z dejstvom, da sem diplomirala iz matematike in imam tako že v osnovi veliko manj (uporabnega) računalniškega znanja. Nekajkrat se mi je že zgodilo, da sem potrebovala tudi cel dan za to, da sem uspela postaviti ustrezno okolje na računalniku za katerega od predmetov in si tega nisem upala nikomur priznati. Enkrat sem celo obupana odnesla računalnik asistentu, ker sem toliko stvari naredila narobe, da okolja nisem več znala niti resetirati. Ampak po tistem se nisem ustrašila in sem predmetu sledila brez težav.

Kaj ali kdo te motivira v težkih obdobjih?

Pri težkih obdobjih zelo pomagajo pogovori s sošolci, ki majo (čeprav včasih mislim, da ne) čisto iste probleme kot jaz. Malo si pojamramo ali pa predebatiramo o kateri izmed nalog, dokler se komu ne utrne rešitev.

Kaj te poleg tvojega področja še navdušuje in zanima?

Na neki točki sem ugotovila, da se ne vidim v akademskem ali pedagoškem svetu. Vedno bolj me zanima projektno delo, ki je po navadi razgibano, raziskovalno, predstavlja izziv in skozi delo se lahko naučiš marsikaj, česar se na faksu ne moreš. Letos sem dobila prvo resno priložnost sodelovati na pravem projektu, kjer bomo z ekipo medicincev iz Maribora poskušali podati predlog za izboljšavo določenih baz podatkov v slovenskem zdravstvu.

Če bi lahko prosto izbirala znanstveno tematiko, s katero bi se ukvarjala, bi to bila?

Mislim, da bioinformatika. Vendar v meni ni dovolj biologa, da bi lahko razumela vse kar se dogaja v tej znanosti.

Na katere svoje dosežke si ponosna?

Slišalo se bo nekoliko kliše, vendar sem daleč najbolj ponosna na pridobljeno diplomo.

Si bila vedno deležna podpore v karieri, ki si si jo izbrala? Kaj so bili največji izzivi, ki si jih morala premagati na svoji poti?

 

Največji izziv je bil gotovo to, da stvari kar naenkrat niso bile več tako obvladljive kot v srednji šoli. Nekateri izpiti so res težki in zelo malo stvari se lahko naučiš na pamet. V prvem letniku sem potrebovala kar nekaj časa, preden sem lahko začutila, kdaj stvari ne razumem in jih moram še vaditi. Pred tem se mi je nekajkrat zgodilo, da sem mislila, da mi je snov jasna, potem pa sem pisala kolokvij manj kot 30%. Ampak z vztrajnostjo in s pomočjo sošolcev, tutorjev in asistentov je nekako uspelo. Imela pa sem tudi to srečo, da sem bila podpore deležna ves čas, tudi ko so se stvari konkretno zalomile.

 

 

 


Si bila kdaj deležna predsodkov? Kako si se počutila in kako si jih premagala?

Sama lahko rečem, da nikoli. Kljub temu, da na obeh fakultetah, ki ju obiskujem, še vedno prevladuje moški spol (čeprav je to razmerje na Fakulteti za matematiko in fiziko zelo blizu 50:50), so me tako profesorji kot asistenti vedno obravnavali zelo korektno. Včasih kak računalničar pogleda v smeri nas deklet, ko vpraša, ali vsi razumemo, ampak to mu oprostimo.

Kakšni so tvoji osebni interesi, poleg znanosti?

Obožujem sodobni ples, s katerim se rekreativno ukvarjam že od srednje šole in vestno spremljam slovensko plesno sceno, pa tudi učenje tujih jezikov. V srednji šoli sem se precej dobro naučila nemščine, skoraj 5 let sem se učila ruščine, letos pa začela s francoščino. Enkrat na teden pa primem v roke še teniški lopar, ki me spremlja že od otroštva in s katerim sem se do svojega 18 leta ukvarjala tudi tekmovalno.

Leposlovna in neleposlovna knjiga, ki te je navdušila v zadnjem obdobju?

Leposlovna je gotovo Dezorientalka avtorice Negar Njavadi, ki govori o zgodovini Irana skozi oči ene od hčerk staršev, ki sta oba globoko vpletena v politične konflikte. To je bilo moje drugo branje – prvič sem se z njo srečala preko knjižnega kluba prav na Fakulteti za matematiko in fiziko (ki je zelo močno vplival na razvoj mojega bralnega okusa).

Neleposlovna pa Zakaj spimo? (ki jo trenutno berem) avtorja Matthewa Walkerja. To bi moral prebrati vsak naravoslovec, ki rad do štirih zjutraj rešuje naloge ali ‘šraufa’ svojo kodo.

Bi za konec morda želela sporočiti še kaj bodočim študentkam STEM področij? 

Gotovo to, da ni tako grozno, kot pravijo. Ne se ustrašit pametnih genijev iz prve vrste in ne se ustrašit težkih nalog. Pri premagovanju novih in abstraktnih konceptov sta daleč najpomembnejša vztrajnost in sprotno delo.

In še en stavek, ki je meni velikokrat pomagal – če imaš kakšno vprašanje, ali česa ne razumeš je v predavalnici zagotovo vsaj še ena oseba, ki se sprašuje isto stvar. Zato vprašaj.

Dodaj odgovor