Pred kratkim sem objavila prvi del knjižnih priporočil izpod rok afriških avtorjev in avtoric. Sledi drugi del branja, ki ga toplo priporočam bralcem, ki si želite razširiti bralna obzorja.
Oyinkan Braithwaite – MOJA SESTRA, SERIJSKA MORILKA
Država: Nigerija
Je lepim ljudem v življenju lažje? Jim večkrat pogledamo skozi prste? Jim odpuščamo lažje?
V romanu spremljamo Korede in njeno sestro Ayoolo, ki velja za lepšo izmed sester, je tudi najljubši otrok njune mame, povrh vsega pa še serijska morilka. Ima namreč neprijetno navado, da ubija svoje fante. Po vsakem umoru trdi, da je to storila v samoobrambi, a nikoli ni poškodovana. O njeni slabi vesti ni ne duha ne sluha. Po umorih se zateka po pomoč h Korede, ki ji vedno pomaga in počisti kri, ki jo je prelila Ayoola.
Vendar to ni kriminalka, roman se namreč prvenstveno osredotoča na odnos med sestrama. Karakterno sta sestri povsem različni, a vendar sta sta si zelo blizu. Ayoola je lena, samovšečna in brezskrbna zapeljivka, ki kljub njenim osebnostnim lastnostim očara vsakega, ki jo sreča. Korede, ki dela kot medicinska sestra, je odgovorna, učinkovita a sramežljiva. Korede se čuti dolžno, da pomaga Ayooli, a kaj se bo zgodilo, ko bo ta svoje lovke usmerila proti doktorju, ki je Korede že dolgo všeč?
Sojenje glede na videz je in bo verjetno vselej prisotno v človeški družbi. O tem med vrsticami govori tudi roman nigerijske pisateljice Oyinkan Braithwaite z nenavadnim naslovom Moja sestra, serijska morilka. Pravzaprav za prevedeno afriško literaturo neznačilno zelo zabavno branje, ki pa nudi tudi veliko zanimivih tem za razmislek.
O romanu najdeš na mojem blogu tudi daljši prispevek.
Adrienne Yabouza – CO WIVES, CO WIDOWS
Država: Srednjeafriška republika
Co-wives, Co-widows nam odstira pogled v državo, o kateri verjetno vsi vemo zelo malo, ali skoraj nič. Še več kot to, odstira nam tudi pogled v poligamni zakon in v odnos med so-ženama.
To je prvi roman iz Srednjeafriške republike, preveden v angleščino. Je zgodba o Ndongo Passy in Grekpoubou, sprva ženah, nato vdovah Lidoua, ki nepričakovano umre.
Dogajanje je postavljeno v Bangui, prestolnico Srednjeafriške republike in spremlja vdovi, ki se morata po šokantni smrti njunega moža spopasti s koristoljubnimi sorodniki, kar je v državi, kjer je korupcija vseprisotna, še kako težka naloga.
Glavni protagnostki romana kljubujeta stereotipni tekmovalnosti med predstavnicami ženskega spola, največja odlika romana pa je njegov humor. Kljub temu, da se ukvarja z izgubo, pa z duhovitostjo ohranja lahkotnost in bralcu riše nasmeh na obraz.
Bessora, Barroux – ALPHA
Država: Gabon
Alpha je večkrat nagrajeni strip belgijsko-gabonske pisateljice Bessore in francoskega ilustratorja Barrouxa, ki razkriva pretresljivo pripoved o priseljevanju in upanju. Zgodba spremlja potovanje mladeniča, po imenu Alpha, ki se poda na nevarno migrantsko pot od Slonokoščene obale do Evrope v iskanju svoje družine. Srce parajoča pripoved čudovito prepleta Alphine boje, žrtvovanja in srečanja z ostalimi migranti, ko prečka zahrbtne pokrajine in se sooča s kruto realnostjo trgovine z ljudmi in izkoriščanja. Delo, ki osvetljuje stiske in notranjo moč migrantov, ki si želijo lepšega, predvsem pa človeku dostojnega jutri.
Mariama Ba – DOLGO DOLGO PISMO
Država: Senegal
Roman Dolgo dolgo pismo velja za »najbolj občuteno predstavitev položaja ženske v afriški književnosti«. Avtorica Mariama Ba, ki je tudi feministka, je zanj leta 1980 prejela afriško nagrado za književnost Norma. Dolgo pismo, ki ga Ramatoulaye zapisuje svoji prijateljici Assiatou po smrti svojega moža, ki jo je zapustil zaradi mnogo mlajše ženske, prijateljice njune hčerke. Ramatoulaye se kljub prevari ne odloči za ločitev, temveč se odloči ostati v poligamnem zakonu, saj je ta v Senegalu legalen (in čeprav je knjiga stara že 40 let je temu še vedno tako). Kljub temu, da je možu rodila 12 otrok se ta zanjo ne zmeni več. Assiatou, ki je v zakonu doživela podobno usodo, kot njena prijateljica, pa se je v nasprotju z njo odločila za ločitev in srečo išče v Ameriki.
Knjiga je zelo kratka, ima le nekaj več kot sto strani, a je vsebinsko zelo močna. Na trenutke sem se sicer malce izgubljala v pripovedi, ki pa je napisana na zelo poetičen način. Pisemska oblika naredi pripoved izrazito intimno, beremo ganljiv krik prevarane ženske, ene izmed mnogih, ki jih je poligamna oblika zakona razčlovečila in ponižala.
To je knjiga, ki omogoča povezavo med različnimi kulturami in še ena izmed tistih knjig, ki odpirajo oči. Širi obzorja, nas uči o senegalski tradiciji, zgodovini, religiji. Lahko jo uvrstimo tudi med feministično literaturo, ki pa ne govori samo o moškem zatiranju žensk, temveč se dotakne tudi žensk, ki grenijo življenje drugim ženskam. Priporočam.
Chimamanda Ngozi Adichie – AMERIKANKA
Država: Nigerija
Amerikanka me je navdušila, me ganila, mi prirasla k srcu, me razjezila ter me ogromno tudi naučila.
To je zgodba o zapuščanju doma; o integraciji v ameriško družbo, zaradi katere se mora glavna junakinja Ifelmelu pri selitvi iz Nigerije v ZDA prvič spopasti z rasizmom; zgodba o laseh, ki izražajo identiteto; o rastoči afriški gospodarski moči, o feminizmu, upanju in ljubezni.
Kot so zapisali pri The Guardianu; so romani, ki pripovedujejo odlično zgodbo in so romani, ki spremenijo tvoj pogled na svet. Amerikanki uspe oboje.
Citat za pokušino:
»Ko vklopiš televizijo ali odpreš časopis, pričakuješ, da boš tam videl večinoma ljudi druge rase?
Te skrbi, da tvoji otroci ne bodo imeli knjig ali drugega gradiva, ki govori o ljudeh njihove rase?
Ko zaprosiš za bančno posojilo, te skrbi da te zaradi tvoje rase ne bodo imeli za finančno zanesljivega?
Če se izkažeš pri nečem, pričakuješ, da te bodo imeli za izjemen primer tvoje rase? Ali da te bodo opisali kot »drugačnega« od večine tvoje rase?« (str. 364)
Toliko stvari nam je tako prekleto samoumevnih…