“That’s the thing about books. They let you travel without moving your feet.” – Jhumpa Lahiri
Kako krasen in resničen je tale citat. V času, ko so naša vandranja po svetu precej omejena, potovanja v knjižnem svetu cenim še toliko bolj. Pred nekaj dnevi sem vas na instagramu spraševala, katero državo ali kraj imate na vašem potovalnem seznamu želja (“bucket listu”) zaradi knjig. Vaši odgovori so bili:
Napoli, za katerega vas je navdušil Neapeljski cikel Elene Ferrante;
Firence in Rim zaradi knjig Dana Browna;
Španija iz krasnega romana Sence vetra Carlosa Ruiza Zafona;
Sarajevo po knjigi Goodbye Sarajevo;
Močvirja v Severni Karolini iz romana Tam kjer pojejo raki;
Fantazijska Hogwarts in Middle Earth;
Mesto Valparaiso v Čilu iz romana Hči sreče avtorice Isabel Allende;
Bennington College, ki ga je obiskovala Donna Tartt;
Kairo zaradi romanov Kairske triologije egiptovskega pisatelja Mahfouza;
italjansko mesto Crema iz romana Pokliči me po svojem imenu.
Na spodnjem seznamu pa vam predstavljam svoj knjižni potovalni bucket list in knjige, ki so me prepričale v to, da bi te kraje silno rada obiskala:
1. GRČIJA
Že v osnovni šoli sem oboževala grško mitologijo in zgodovino Antične Grčije. Nato sem na Grke malce pozabila. Lansko poletje pa sem prebrala dve izvrstni knjigi avtorice Madeline Miller, Circe in The song of Achilles. Gre za tako imenovani retelling grške mitologije. V romanu Circe tako spremljamo zgodbo čarovnice Kirke, ki jo sicer poznamo iz Odiseje; roman The song of Achilles pa govori o slavnem grškem junaku Ahilu in Patroklusu. Priznam, da sem bila pred začetkom branja precej skeptična. Spraševala sem se ali mi bo takšen roman sploh všeč, ali gre zgolj za pravljice? Nato pa sem bila nad obema naravnost navdušena in ju uvrščam med najboljše knjige, prebrane v letu 2019. V obeh knjigah je prisotnih veliko aktualnih tem, pa čeprav se dogajata v Antični Grčiji. Čudoviti zgodbi pa sta me začarali in me spomnili na fascinanten svet antičnih Grkov in v meni ponovno vzbudili željo, da obiščem to mediteransko deželo. Kmalu naj bi pri založbi Sanje dobili tudi slovenski prevod romana Circe.
2. RUSIJA
Verjetno je moje navdušenje nad Rusijo sicer starejše od branja prvih knjig ruskih avtorjev. V osnovni šoli sem se z nekaj sošolkami naučila ruske cirilice, v raznih igrah sem si vedno izbirala ruska imena, poslušala sem ruske glasbenike (takrat je bil popularen t.A.T.u., se še spomnite?). No v srednji šoli pa sem nato odkrila še romane ruskega realizma in moje navdušenje je samo raslo. Zločin in kazen, Vojna in mir (brala sem sicer skrajšano različico) in Ana Karenina so krivci, da si Rusijo še vedno zelo želim obiskati. Lansko leto sem prebrala še en vrhunski roman, ki se sicer ves čas dogaja le v moskovskem hotelu, A gentelman in Moscow, ki je v meni vzbudil še dodaten plamen želje po potovanju na vzhod. Več o zadnjem romanu sem pisala tukaj.
3. ROMUNIJA
Romunija se je na ta seznam uvrstila zaradi zgodovinskega romana s pridihi fantazije – Zgodovinarka pisateljice Elizabeth Kostova. Glavna junakinja v romanu odkrije porumenela stara pisma in se v razvozlavanju skrivnosti preteklosti njenega očeta in nesrečne usode svoje mame zaplete v nevarno pustolovščino, ki jo poveže z eno najtemnejših moči, ki jih je človeštvo kdajkoli poznalo. Razburljiva pot jo vodi predvsem po Vzhodni Evropi in med branjem sem si tudi sama zaželela, da bi lahko obiskala markantne gradove Transilvanije v Romuniji. (Verjetno vam je zdaj jasno, o katerem temnem bitju je v knjigi govora…)
4. NEAPELJ
Tudi jaz ne morem preko Neapeljskega cikla Elene Ferrante in njenih doživetih opisov tega mesta na jugu Italije. Čeprav v romanih Ferrantejeva opisuje tudi vso bedo Neaplja, pa te atmosfera, ki jo tako mojstrsko ustvarja v vseh štirih romanih (Genialna prijateljica; O novem priimku; O tistih, ki bežijo in tistih, ki ostajajo in O izgubljeni deklici) ob branju kar vleče, da bi se tudi sam sprehodil po Neapeljskih četrtih in si od blizu ogledal kje sta odraščali Lila in Elena. Nekaj več besed o Neapeljskem ciklu najdeš na mojem instagramu.
5. GUERNSEY
No tole pa je kraj, za katerega priznam, da pred branjem romana Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz kromprijevih olupkov, sploh nisem vedela, da obstaja! Gre za otok v skupini Kanalskih otokov – skupino britanskih otokov ob francoski obali Normandije. Formalno niso del Združenega kraljestva, ampak so last normandskega vojvode. To pa je kraljica Elizabeta II. Komplicirano! Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov je zgodovinsko roman, ki se dogaja tik po drugi svetovni vojni, v katerem izvemo, kako je društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov odigralo pomembno vlogo za otočane (ki bi jih imel človek z veseljem za svoje sosede) med nemško okupacijo. Krasna knjiga, ko pa sem v Google še vpisala Guernsey in pritisnila na slike, sem bila popolnoma očarana.
Upam, da vam je bil moj seznam všeč in da bo morda ponudil tudi kakšno idejo za poletno branje. Želim si, da bi bili na mojem seznamu tudi kraji izven Evrope. Če imate kakšen predlog dobrega branja, ki bi me popeljalo tudi na druge kontinente, mi ga prosim zaupaj v komentarju! 🙂